Fęrsluflokkur: Utanrķkismįl/alžjóšamįl

Hvenęr ętlar fólk aš vakna?

Umręšan um hlżnun loftlags og orsakir og afleišingar žess viršist meira eiga heima ķ skįldsögum en raunveruleikanum. Kannski af žeirri įstęšu sem skįld eru svo hrifin af žessari umręšu.

Enginn efast um aš loftlag į hnettinum hefur hlżnaš frį žeim tķma er kaldast var, um nokkur žśsund įra skeiš. Hvort sś hlżnun muni halda įfram eša hvort toppnum er nįš, mun framtķšin skera śr um. Ķ žaš minnsta er vart męlanleg hlżnun sķšasta įratug og reyndar fariš kólnandi į sumum stöšum hnattarins.

Um afleišingar žessarar hlżnunar žarf ekki aš deila. Gróšuržekja hefur aukist, sérstaklega į žeim svęšum sem voru komin aš mörkum undir lok litlu ķsaldar, en einnig hefur gróšur aukist į svęšum sem skilgreind hafa veriš sem eyšimerkur. Skapast žaš fyrst og fremst af žeirri augljósu įstęšu aš viš hlżnun loftlags eykst raki ķ loftinu. Sį raki skilar sér sķšan sem rigning, einnig į žau svęši sem žurrust eru. Žvķ hefur gróšuržekja aukist verulega frį upphafi tuttugustu aldar. Męlingar gervihnatta, sem hófust undir lok sjötta įratugarins, stašfesta žetta svo ekki verši um villst. Hlżni enn frekar, ętti žessi žróun aš aukast enn frekar, mannkyn til góšs. Ef aftur kólnar, munum viš fara ķ sama horfiš. Gróšur mun aftur minnka og hungur aukast.

Mestar deilur eru um orsakir žessarar hlżnunar. Žęr eru sjįlfsagt fjölmargar en af einhverjum įstęšum hefur veriš einblķnt į einn žįtt, co2 ķ andrśmslofti. Žessi skżring er žó langsótt og ķ raun meš ólķkindum hvaš fólk gleypir viš žeirri skżringu, vitandi aš loftslag er flóknara en svo aš einn žįttur, sem vigtar mjög lķtiš, geti veriš sökudólgurinn, eša blessunin, eftir žvķ hvernig į mįliš er litiš. Eitt liggur žó kristaltęrt fyrir, višmišunarpunktur męlinga er rangur. Aš žaš hitastig sem var į jöršinni viš lok litlu ķsaldar skuli vera heilagur sannleikur er aušvitaš fįsinna. Nęr vęri aš taka mešaltal hita yfir nokkur žśsund įr og reikna śt hlżnun eša kólnun loftlags śt frį žvķ. Žegar viš męlum hitastig lķkama okkar er višmišunin mešaltal hita mannslķkamans, ekki sį hiti sem lęgstur hefur męlst ķ lifandi manni.

Eins og įšur sagši, žį hefur af einhverjum įstęšum veriš vališ aš saka magn co2 ķ andrśmslofti um meinta hlżnun. Įstęšuna mį kannski rekja til žess aš fyrrum varaforseti Bandarķkjanna, Al nokkur Gore, kom meš žessa skżringu. Bar žar fyrir sig lķnurit sem sannaši žetta. Žó er ljóst aš ekkert beint samhengi er žarna į milli, auk žess sem skiptar skošanir eru um orsök og afleišingu, hvort co2 valdi hlżnun eša hvort hlżnun valdi auknu co2, žó sķšari skżringin sé žó mun skynsamlegri į allan hįtt. Eitt hafa menn žó įtt erfitt meš aš śtskżra, en žaš er žróun hitastigs og losun co2 į sķšustu öld. Alla öldina var nįnast lķnuleg aukning co2, mešan hitastig hękkaš mjög hratt fram undir 1940, lękkaši žį skart aftur fram undir 1980, hękkaši aftur mjög hratt nęstu tvo til žrjį įratugi og hefur nįnast stašiš ķ staš sķšan. Žetta misręmi milli hitaaukningar og aukningu į losun co2 hefur vafist nokkuš fyrir žeim sem tala fyrir žeirri skżringu aš co2 sé ašal sökunautur. Nś hafa hins vegar spekingar NOOA og NASA leyst žennan vanda, meš žvķ einfaldlega aš jafna lķnuritiš śt. Enginn gęti śtskrifast śr hįskóla meš slķkum hętti.

Stjórnvöld śt um allan heim, ekki sķst hér į landi, hafa lagt ofurafl į minnkun co2 ķ loftslagi. Telja sig žar meš vera aš "bjarga heiminum".  Ašgerširnar eru hins vegar handahófskenndar og ķ flestum tilfellum felast žęr ķ auknum sköttum eša einhverju sem męlist meš peningum. Engin sjįanleg merki eru um aš žetta fólk hagi sér ķ samręmi viš sinn bošskap, en bošar fjįrśtlįt į alla ašra sem ekki bęta sitt rįš. Verslaš er meš svokallaša mengunarkvóta, žvert og endilangt, įn žess žó aš mengunin minnki nokkuš. Skattar eru lagšir į žį sem ekki eiga žess kost aš feršast į "vistvęnan" hįtt og enn frekari skattar bošašir. Allt leišir žetta aš einu og ašeins einu, frekari skeršingu lķfskjara įn nokkurra įhrifa į loftslagiš.

Žegar mašur vill sķšan skoša tölulegar stašreyndir um mįliš, ž.e. hversu mikiš Ķsland losar af žessari lofttegund, sem sumir hafa skilgreint sem baneitraš en er ķ raun grundvöllur alls lķfs, rekur mašur sig į vegg.

Samkvęmt skżrslu stjórnarrįšsins er losun Ķslands į co2 ķgildi um 2,9 miljónum tonna. Af žvķ eru ķgildistonn vegna orku, ž.e. eldsneyti og annaš ķ žeim dśr, 1,8 milljón.  Til samanburšar losar Katla um 6,6 miljón ķgildistonn į hverju įri, samkvęmt sķšustu męlingum og Landsvirkjun 8,8 milljón ķgildistonn vegna sölu į losunarkvóta. Žarna fer greinilega ekki saman hljóš og mynd, svo vitlaust sem žetta er. Lįtum vera žó losun eldfjalla sé haldiš frį žessum upplżsingum, žó vissulega sś losun ętti aš skipta mįli ķ umręšunni. Hitt er aftur undarlegra aš eitt fyrirtęki hér į landi skuli geta selt losunarheimildir erlendis, įn žess aš žaš komi fram ķ bókhaldi stjórnarrįšsins. Žetta er aušvitaš gališ!

Ekki er neinn vafi į aš žeir sem žessar losunarheimildir kaupa skrį žaš ķ sķnar bękur, sem skilaš er til viškomandi lands. Til žess er jś leikurinn geršur, eša hvaš? Hvaš veršur žį um sjįlfa mengunina? Gufar hśn žį bara upp? Žetta er ein af žeim snilldarlausnum sem ESB kom fram meš, enda hefur losun co2 ķ Evrópu aldrei veriš meiri en nś, jafnvel žó ķslenskt fyrirtęki selji žeim losunarkvóta sem er rśmlega žrisvar sinnum žaš magn losunar sem stjórnarrįšiš telur landsmenn losa!

Hvenęr ętlar fólk aš vakna? Hvers vegna er žjóš, sem telur sig vera žokkalega vitiborin, svo auškeypt?

 


mbl.is Bann viš notkun svartolķu ķ landhelgi Ķslands
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Vķsindi, sjórnmįl og peningar

Fyrst af öllu ętla ég aš taka upp breytt oršalag. Fram til žessa hef ég talaš um efasemdarfólk og fólk sem trśir, žegar loftlagsmįl eru rędd. Oršiš afneitunarsinnar hefur sķfellt oršiš algengara į efasemdarfólk, jafnvel žingmenn farnir aš skrifa greinar til réttlętingar žess oršs og rķkisśtvarpiš notar žaš ķ sinni umfjöllun, tel ég rétt aš kalla žį sem trśa į manngert loftslag, hamfarasinna. Mér er illa viš žessi bęši orš, en til aš tolla ķ tķskunni veršur mašur jś aš spila meš.

En žessi pistill įtti ekki aš vera um oršnotkun, heldur vķsindi, stjórnmį og peninga. Mjög hefur veriš haldiš į lofti aš vķsindamenn žiggi ekki greišslur fyrir sķn störf, aš žeir séu engum hįšir og vinni allt śt frį vķsindalegum forsendum. Ķ hinum fullkomna heimi vęri svo, en svo er žó alls ekki. allir žurfa jś salt ķ grautinn, einnig vķsindamenn. Žeir sękja žvķ vinnu, oftast hjį einhverjum stofnunum og žvķ merkilegri sem stofnunin er, žvķ virtari telja vķsindamenn sig vera. Auk žess sem launin hękka eftir žvķ sem stofnunin veršur virtari. Ekki ętla ég aš halda žvķ fram vķsindamenn, almennt, séu aš taka viš aukagreišslum ofanį sķn laun, en starfiš getur vissulega veriš ķ hśfi, ef ekki er gert žaš sem ętlast er til.

Hins vegar er vitaš aš žęr stofnanir sem vķsindamenn vinna hjį eru alfariš hįšar fjįrframlögum. Žau fjįrframlög koma bęši frį rķkissjóšum landa sem og frį žeim sem eiga mikla peninga. Žvķ er vķst aš žaš skiptir miklu mįli fyrir stofnanir aš frį žeim komi žaš sem hentar žeim er meš fjįrmagniš fara, hvort heldur žaš eru žeir sem tķmabundiš fara meš fjįrmįl rķkja eša einhverjum sem beinlķnis hagnast į "réttum" nišurstöšum vķsindamanna. Žvķ eru vķsindamenn gjarnan bundnir viš aš "réttar" nišurstöšur séu framreiddar, žó ekki vęri nema til aš halda stöšu sinni.

Sem dęmi flutti kanadķskur vķsindamašur, Susan Janet Crockford, prófessor ķ mannfręši og dżrafręšingur viš Viktorķuhįskóla, erindi žar sem hśn benti į hiš augljósa. Aš Ķsbirnir vęru ķ mestri žörf fyrir mat eftir aš žeir skrišu śr hķši aš vori, aš žaš vęri žį sem sem lķf hśna hennar réšust og žvķ ętti hlżnun loftlags og minnkun heimskautaķss einmitt aš auka lķfslķkur ķsbjarna, aš žį yrši aušveldara fyrir žį aš afla sér matar. Fyrir žennan fyrirlestur var hśn rekin frį hįskólanum!

Žaš er ljóst öllu hugsandi fólki aš peningar hafa įhrif į vķsindamenn. Hellst aš žeir sem eru komnir į eftirlaun og engum hįšir geti talaš śt frį vķsindum į hlutlęgan hįtt. Enda er žaš svo aš flestir žeirra sem tala gegn žvķ aš vešurfar jaršar sé manngert, aš ekki sé talaš um hamfarahlżnun, eru vķsindamenn į efri įrum, komnir į eftirlaun. Hafa engu aš tapa og eru engum hįšir.

Ašeins um stjórnmįl. Ef eitthvaš skiptir stjórnmįlamenn mįli, eru žaš peningar. Hugsjónir og stefnur eru einskis virši žegar völdum er nįš. Žvķ skipir öllu mįli fyrir stjórnmįlamenn aš hlķša ķ einu og öllu žvķ sem peningamenn sega. Žetta eru aušvitaš ekki nż sannindi, hefur žekkst um nokkuš langan tķma. Hin sķšari įr hafa fjįrmagnöflin žó sķfellt veriš aš gera sig gildari ķ stjórnmįlum. Žvķ skiptir mįli fyrir stjórnmįlamenn hvernig žeir haga sér. Litiš er fram hjį tali žeirra um stefnumįl og hugsjónir fyrir kosningar, en eftir žęr skulu menn spila rétt!

Aš halda žvķ fram aš peningar skipti ekki mįli ķ vķsindum, eins og haldiš var fram ķ svoköllušum borgarafundi um loftlagsmįl, į ruv, er firra. Į žessu įri nema styrkir frį rķkisstjórnum og fjįrmįlamönnum, vegna global warming um 400 milljöršum bandarķkjadala. Žį er ótalinn óbeinn kostnašur. Rķkisstjórnir sękja žetta fé ķ vasa žegna sinna og ef einhver heldur aš fjįrmįlamenn leggi fram peninga af hugsjón, er žaš mikill misskilningur. Žeir nota sķna peninga til aš įvaxta žį.

Vķsindi byggjast į rannsóknum og tilgįtum. Vķsindamenn eiga aš vera tilbśnir aš skipta um skošun, komi ķ ljós aš fyrri tilgįta var röng eša aš nżjar rannsóknir gefa til kynna aš svo hafi veriš. Į žessu veršur stundum misbrestur, žaš er žekkt śr sögunni. Ętķš hefur žó sannleikurinn opinberast žó į stundum žeir sem héldu honum fram vęri burtu flognir mešal lifandi manna.

Enginn efast um aš hlżnaš hefur į jöršinni frį lokum litlu ķsaldar. Einnig er vitaš aš oftar en ekki hefur veriš hlżrra į jöršinni ķ sögu hennar. Reyndar er žaš svo aš sį upphafspunktur sem valin er til męlinga hlżnunar jaršar er ķ lok eins kaldasta skeišs jaršar um žśsundir įra og reyndar kaldasta tķmabil fyrir utan alvöru ķsaldarskeiša jaršarinnar. Viš lifum žvķ ķ dag mun nęr ķsöld en hlżskeiši, enda benti fyrrum vešurstofustjóri į aš hann hefši svo sem ekki miklar įhyggjur žó hitastig hękki um tvęr grįšur, mun alvarlegra vęri ef žaš hefši lękkaš um žęr tvęr grįšur.

Frį aldamótum hefur hitastig jaršar stašiš nokkuš ķ staš, ž.e. samkvęmt męlingum į jöršu nišri. Męlingar gervihnatta segja reyndar annaš, en žęr męlingar hefur reglulega žurft aš leišrétta, allt frį žvķ žęr hófust, seint į sjötta įratugnum.

Nokkuš er vķst aš žessi stöšugleiki ķ hitastigi jaršar, sem veriš hefur frį aldamótum, mun ekki haldast. Hvort enn frekari hlżnun verši, jafnvel svo aš svipušu hitastigi verši nįš og viš landnįm eša jafnvel svipušum hita og var er Rómaveldi varš til, er śtilokaš aš segja til um. Allt eins gęti kólnaš aftur, aftur oršiš sś staša aš firšir hér į landi og įr og skipaskuršir Evrópu yršu ķsilagšašir stóran hluta vetrar. Eitt er žó ljóst aš um stóran hluta noršurhvels jaršarinnar, ž.e. ķ Rśsslandi og Noršur Amerķku, hefur įriš ķ įr veriš hiš kaldasta ķ įratugi og sumstašar hafa jafnvel kuldamet allt frį nķtjįndu öld falliš. Hvort um einstakt įr er aš ręša eša hvort žetta er vķsir aš žvķ aš žaš fari kólnandi, get ég aušvitaš ekki sagt til um.

Hamfarasinnar kenna aušvitaš hlżnun jaršar um žennan kulda, en žaš er önnur saga.

 

 


Réttarrķkiš Ķsland?

Žegar sjįlfur forsetinn tjįir sig um órannsakašar įsakanir er ekki annaš hęgt en rita nokkur orš. Ętlaši ekki aš skrifa neitt um svokallaš Samherjamįl, enda hef ég ekki leyfi til aš dęma einn né neinn. Žaš hefur žś ekki heldur lesandi góšur og ekki heldur Helgi Seljan, hvaš žį forsetinn.

Žaš er oršin stór spurning hvort viš bśum ķ réttarrķki hér į landi. Hornsteinar réttarrķkisins eru aš hver telst saklaus uns sekt er sönnuš, aš lögregla rannsaki, aš saksóknari sęki og aš dómstólar dęmi. Ķtrekaš hefur fréttastofa ruv, ķ samvinnu viš blašsnepil sem sérhęfir sig ķ gróusögum, brotiš žessi gildi, stundum haft eitthvaš satt fyrir sér en oftar fariš meš fleipur. Ętķš hafa menn veriš fljótir aš dęma, sér ķ lagi sumir stjórnmįlamenn. Sjaldnast er bešist afsökunar žó ķ ljós komi aš um gróusögu var aš ręša og hafa sumar fjölskyldur žurft aš eyša stór fé ķ aš sękja sinn rétt fyrir dómstólum, eftir aš fyrirtęki žeirra eša mannorš var drepiš. Žaš ber nżrra viš aš forsetinn skuli skipa sér į sess meš žessum dómurum götunnar.

Vissulega er žaš svo aš vķša mį betur fara og į žaš viš um ansi margt. Mśtur geta veriš ķ öšru formi en peningum og ęttartengsl og vinskapur getur vart tępast talist glępur.

Nś veit ég aušvitaš ekki hvort Samherji er sekur eša saklaus, žaš munu réttmętir valdhafar skera śr um. Žar til aš žvķ kemur er best aš tjį sig sem minnst. Hitt er ljóst aš žęr upphęšir sem nefndar voru ķ žętti Helga Seljan eru af žeirri stęršargrįšu aš nįnast er śtilokaš aš žęr geti stašist, aš sś rannsókn sem fyrirtękiš hefur veriš undir til margra įra hafi ekki leitt ķ ljós eitthvaš misdęgurt. Fyrir nokkrum įrum var Samherji tekinn til rannsóknar, ekki bara hér į landi heldur lķka erlendis, einnig ķ Namibķu.

Og inn ķ žetta er sķšan fléttaš fiskveišistjórnkerfinu. Vissulega er žaš ekki gallalaust. Kannski einn stęrsti gallinn framsal kvóta, verk eins fyrrum sjįvarśtvegsrįšherra sem nś hneykslast į Samherja. En žaš framsal hefur lagt ķ eyši heilu byggšalögin og žjappaš kvótanum į fįar hendur. Žeir sem muna hvernig var įšur, ž.e. mešan bęjarśtgeršir og rķkisśtgeršir voru viš lżši, muna aš žį var ekki mikiš sem fiskveišar gįfu ķ rķkissjóš. Sjóšstreymi hans varšandi fiskveišar var yfirleitt į hinn veginn. En vissulega mį laga žaš kerfi sem nś er notast viš, žį hellst til aš styrkja smęrri śtgeršir. Žvķ mišur hefur stjórnmįlamönnum ekki tekist aš koma fram meš slķkar hugmyndir, žęr breytingar sem nefndar hafa veriš til žessa hafa ętiš veriš į žann veg aš stóru śtgerširnar hefšu hagnast enn frekar. En žetta mįl kemur ekkert viš žvķ sem nś er mest rętt og menn duglegastir viš aš dęma ķ.

Eins og įšur segir žį geta mśtur veriš ķ öšru formi en peningum. Žetta dettur manni ķ hug žegar į markašinn er nś send bók, rituš af žeim sem stjórnaši svokallašri rannsókn į Samherja, um sama efni. Žessi bók kemur į markaš um viku eftir žįtt ruv, svo ljóst er aš nokkuš er sķšan hśn var skrifuš. Vķst er aš žessi bók selst nś ķ tonnum tališ og ljóst aš höfundur mun hagnast verulega į henni. Eru žaš mśtur? Ef ekki, hvaš žį? Og hvaš meš aš liggja į gögnum um glęp? Ber ekki öllum skilda til aš fęra slķk gögn til tilžess bęrra yfirvalda, svo skjótt sem žau koma ķ hendur fólks? Žaš hlżtur aš teljast glępur aš leyna gögnum žar til vel stendur į hjį žeim sem sem meš gögnin eru, jafnvel peningalegt spursmįl!

Annaš dęmi mį nefna, en žaš er tilskipun ESB um stjórn orkumįla (op3). Hvernig stóš į žvķ aš flestir stjórnaržingmenn, sem veriš höfšu į móti samžykkt žessarar tilskipunnar, skiptu allir um skošun į einum degi, eftir aš forsętisrįšherra annars lands hafši komiš hingaš ķ heimsókn. Skiptu einhverjir fjįrmunir eša eitthvaš annaš um hendur ķ žeirri heimsókn? Sé svo voru žaš vissulega mśtur. Ekki var ruv neitt aš skoša žetta, reyndar žvert į móti. Žó var žar um aš ręša mįl sem er af allt annarri og stęrri grįšu. Mįl sem snertir alla landsmenn hressilega um alla framtķš. Mun gera lķfsskilyrši landsmanna mun verri.

Svona mętti lengi telja og vel er hugsanlegt aš Samherji hafi greitt einhverjar mśtur ķ Afrķku. Svo getur allt eins veriš vķša og aš fleiri ašilar hafi stundaš svo. Til Afrķku er erfitt aš selja eša koma meš fyrirtęki nema einhverjir peningar skipti um hendur. Og žetta į viš vķšar. Eru žaš t.d. mśtur žegar fyrirtęki kaupa verslunarplįss ķ verslunum, fyrir sķnar vörur? Žar getur oft veriš um nokkra upphęš aš ręša.

 

Žetta er spurning um hvort viš viljum įfram lifa viš réttarrķki hér į landi, eša hvort viš ętlum aš fęra rannsókn og saksókn til fjölmišla og lįta sķšan dómstól götunnar sjį um aš dęma. Žaš vęri ansi langt skref afturįbak.


mbl.is Óverjandi framferši
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Žeir hafa hęst sem ęttu aš sjį sóma sinn ķ aš žegja

Ķ kjölfar hrunsins var afskrifaš lįn sem sagt var ķ eigu eiginmanns Žorgeršar Katrķnar. Svo vel vildi til aš eiginmašur hennar hafši starfaš viš einn af föllnu bönkunum og fékk žvķ sér mešferš. ŽKG var žingmašur į žessum tķma og varaformašur Sjįlfstęšisflokks. Žó hśn stašfastlega neitaši žvķ aš vita nokkuš um fjįrmįl eiginmannsins, žį hrökklašist hśn af žingi meš skömm og śr sęti varaformanns skömmu sķšar, enda öllum ljóst aš hjón vita yfirleitt nokkuš um fjįrskuldbindingar hvors annars. Upphęš žessa lįns var į viš eitt žśsund mešallįn ķbśšakaupenda, į žeim tķma. Žeir žurftu hins vegar margir hverjir aš fęra bankanum hśseign sķna og sumir žóttust hafa sloppiš vel meš žaš eitt aš verša öreigar! Žessi saga mun seint gleymast!

Žvķ ętti Žorgeršur Katrķn aš sjį sóma sinn ķ žvķ aš vera ekki aš tjį sig ķ fjölmišlum, af viršingu viš žį sem misstu sķna aleigu ķ kjölfar hrunsins, mešan hśn sjįlf hélt sķnum.

Sómi ŽKG nęr skammt, ķ staš žess aš halda sig til hlés žį stofnaši hśn nżjan stjórnmįlaflokk, enda frami hennar innan žess gamla žrotin. Hśn komst į žing og hefur veriš helsti talsmašur žeirra sem vilja inngöngu ķ ESB, hvaš sem žaš kostar.

Ķ višhengdri frétt fer ŽKG hamförum, mįlar Bandarķkin sem verstu skśrka sem heiminn byggja og krefst aš stjórnmįlasambandi viš žį verši slitiš, fórni USA ekki slatta af unga fólkinu sķnu ķ strķši, hinumegin į hnettinum. Ekki fyrir löngu sķšan kom svipuš gagnrżni, en žį fyrir aš Bandarķkin vęru ķ strķši um allan heim!

Žaš er fleira sem frį ŽKG kemur ķ žessari frétt, fyrir utan aš Bandarķkin séu upphaf og endir alls hins vonda. Hśn nęr aš tengja žetta loftlagsmįlum. Segir umhverfisstefnu Bandarķkjanna vera ógn viš heimsbyggšina. Ef Bandarķkin menga svo mikiš, sem hśn segir, hvers vegna kallar hśn žį eftir aš žau stundi frekari hernaš? Varla er žaš til bóta fyrir umhverfiš?

Reyndar ętti hśn aš gagnrżna vini sķna ķ Evrópu, fyrir slęlega umhverfisstefnu, eša réttara sagt framkvęmd hennar. Žar eykst enn losun loftegunda sem kennd eru viš hlżnun jaršar, mešan verulega hefur dregiš śr henni ķ Bandarķkjunum. Vissulega drógu Bandarķkin sig śr svoköllušu Parķsarsamkomulagi, ekki vegna žess aš žeir vildu ekki minnka hjį sér mengun, heldur vegna žess aš ķ žvķ samkomulagi var įkvęši um aš nokkur lönd žrišja heimsins, s.s. Indland og Kķna, įttu aš fį lausn frį greišslu fyrir mengun. Og til aš nį žvķ fé var ętlast til aš Bandarķkin myndu greiša fyrir žessar žjóšir. Sjóšinn varš jś aš stofna, enda žaš helsta markmiš Parķsarsamkomulagsins. Mengun per se skipti minna mįli.

Ef Žorgeršur Katrķn er svo umhugaš um aš fara ķ strķš viš Tyrki, žvķ talar hśn žį ekki viš vini sķna ķ ESB. Žeir hljóta aš sinna kalli hennar.

 

Kśrdar hafa mķna samśš, en žeim veršur ekki bjargaš meš hervaldi. Ljóst er aš ef Bandarķkin fęru ķ strķš viš Tyrki munu Rśssar skerast ķ leikinn. Žarna yrši langdręgt strķš sem allir munu tapa į, mest žó Kśrdar. ESB getur aušvitaš lķtiš gert, bęši vegna višskiptahagsmuna viš Rśssa og kannski fremur vegna žess aš Tyrkir liggja meš umsókn um inngöngu ķ sambandiš.

Žvķ eru višskiptažvinganir į Tyrki mun įrangursrķkari, auk žess aš Kśrdar munu žį ekkert skašast.

En kannski er Žorgerši Katrķnu sama um Kśrda, kannski vill hśn bara strķš.

 

 


mbl.is Vill endurskoša samskipti viš Bandarķkin
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Hękkun sjįvarstöšu

Enginn efast um aš hlżnaš hefur į jöršinni. Hitt eru menn ekki sammįla um af hvaša völdum žaš sé, hvort įfram muni hlżna eša hvort kólni aftur. Nżjasti vinkillinn er bréf sem samiš er af 500 loftlagssérfręšingum og sent į rįšstefnu SŽ, sem nś stendur yfir. Fréttamišlar hafa veriš žögulir sem gröfin um žetta bréf og gęta žess vandlega aš žaš sé hvergi birt.

Žegar lesin er fréttin sem žetta blogg tengist viš, veršur mašur nokkuš sorgmęddur. Ekki vegna innihalds fréttarinnar heldur framsetningar. Žarna eru fullyršingar sem ekki standast skošun og aš auki eru žversagnir ķ fréttinni sem gerir erfišar aš taka hana trśanlega. M.a. er sagt aš flóš vegna brįšnunar snjóa į vorin muni fęrast hęrra til fjalla. Hvaš veršur svo um vatniš žegar žaš kemur lęgra ķ landiš er erfitt aš skilja, kannski halda menn aš žaš muni bara gufa upp!

Flest eša öll žau rök sem fęrš eru fram ķ fréttinni og žau rök sem notuš eru til aš trilla mannfólkiš eru fjarri žvķ aš vera nż af nįlinni. Ķ tveim fręšslumyndum, annarri frį įttunda įratug sķšustu aldar og fjallaš er um ķ sķšasta bloggi mķnu og hinni frį seinni hluta žess nķunda, eru öll žessi rök tiltekin. Ķ seinni myndinni er mįlflutningurinn lķkari žvķ sem nś er, aš žvķ leyti aš fastar er aš orši kvešiš. Talaš um aš "engan tķma megi missa" aš "ašgerša sé žörf tafarlaust" og jafnvel eru nautin oršin jafn miklir sökudólgar og ķ dag. Žarna var žó ekki veriš aš vara viš hlżnun jaršar, heldur ķsöld! Og takiš eftir, žetta myndband og vištölin viš fręšimennina var gert fyrir einungis rśmum žrjįtķu įrum sķšan!! Sem betur fer fór ekki sem fręšingar spįšu, žvķ žį vęri sennilega kominn jökull yfir allt okkar fagra land!!

Hin sķšustu įr hefur vķsindamönnum tekist aš spį um vešur meš nokkurri vissu, en einungis til tveggja daga. Lengri spįtķmi er óįreišanlegur og žvķ óįreišanlegri sem lengra lķšur. Į įttunda og nķunda įrtug sķšustu aldar töldu žessir menn sig geta spįš meš nokkurri vissu nokkra įratugi fram ķ tķmann og spįšu ķsöld. Enn ķ dag eru til vķsindamenn sem telja sig hafa hęfileika til slķkrar spįmennsku, en spį nś hamfarahlżnun. Žaš fyndnasta viš žetta er aš nś er aš nokkru leiti um sömu spįmenn aš ręša, žó ķ fyrra tilfellinu hafi hlutur loftlagssérfręšinga mešal žessara spįmanna veriš stęrri.

Stjórnmįlamenn eru hrifnir af žessum spįdómum. Žeir žeytast um heiminn žveran og endilangan og keppast viš aš lżsa sem mestri ógn. Žetta žjónar žeim vel, enda fįtt sterkara en ógnarvopniš. Minna fer fyrir lausnum, öšrum en skattlagningu. Eins og vešurfariš lįti stjórnast af peningum!

Forsętisrįšherra okkar hélt žrungna ręšu ķ New York og lżsti žvķ fjįlglega hvaš Ķsland vęri öflugt ķ ašgeršum gegn žessari miklu ógn. Jś vissulega hafa veriš lagšir hér į skattar en fįtt annaš. Ef hśn tryši žvķ aš hamfarahlżnun vęri handan hornsins, žį ętti hśn aš vita aš sjįvarborš mun hękka verulega. Žvķ vęri Alžingi vęntanlega fyrir löngu bśiš aš banna allar nżbyggingar viš sjó. Hvar rķsa stęrstu og dżrustu byggingar höfušborgarinnar?!!

 

 


mbl.is Tvöfalt hrašari hlżnun į noršurslóšum
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Honum til minnkunar

Forseti lżšveldisins setti enn nišur ķ ręšu sinni viš setningu alžingis. Gjį hefur myndast milli žings og žjóšar og dżpkaši heldur žegar forsetinn įkvaš aš leggja blessun sķna yfir mešferš alžingis į svoköllušu orkupakka mįli. Žvķ mįli sem rżtinginn rak milli žings og žjóšar. Ķ žessari ręšu sinni viš setningu alžingis hafši forsetinn tękifęri til aš skżra fyrir žjóšinni hvers vegna hann valdi žį leiš, en kaus žess ķ staš aš tala um öfga og śtśrsnśninga og vķsar žar oršum sķnum til žeirra į alžingi sem tóku afstöšu meš žjóšinni. Žetta var óžarfi hjį forsetanum en hans verkefni į aš vera aš sameina žjóšina, ekki sundra henni. Til žess verks höfum viš žį 63 žingmenn sem sitja į alžingi.

Žaš er oršiš nokkuš öfugsnśiš žegar žaš žykir vera öfgar aš vilja standa į rétti eigin žjóšar, aš žaš skuli vera tališ merki um einhverskonar žroska aš vilja fórna tilverurétti sķnum og sinna. Hver žjóš į aš hugsa um eigin hag og borgara sinna fyrst og sķšan aš koma öšrum žjóšum sem minna mega sķn til hjįlpar. Višskipti leiša sķšan af sér afrakstur slķkrar tillögunnar.

Frį endurreisn lżšveldisins og fram undir sķšustu aldamót hagaši ķslenska žjóšin sér į žann veg og įtti ķ góšum samskiptum viš flestar eša allar žjóšir heims. Višskipti okkar gengu nokkuš vel, fyrir utan tķmabķl er viš vorum aš fęra landhelgi okkar śt, en žį sneru okkar nęstu nįgrannar viš okkur baki um tķma. En ašstoš fékkst į žeim tķma frį löndum sem voru okkur fjęr. Žessi samskipti viš okkar nįgranna lögušust žó fljótt aftur og fįtt sem skyggši į. Viš vorum sjįlfstęš žjóš og réšum okkar mįlum frami fyrir öšrum žjóšum heims. Žaš var ekki fyrr en į sķšasta įratug sķšustu aldar, sem alžingi įkvaš aš tengja Ķsland frekari böndum viš ESB, įn samstarfs viš žegna landsins, sem žetta tók aš breytast til hins verra. Žetta kalla sumir alžjóšahyggju og telja hana merki žroska og alls hins góša. Andstęša alžjóšahyggjunnar er sjįlfstęšishyggja. Ķ hugum sumra eru žessar tvęr stefnur ósamrżmanlegar, žó vissulega žęr geti hęglega setiš hliš viš hliš. En fyrst og fremst veršur žaš aš byggja į viršingu fyrir sjįlfstęši hverrar žjóšar og valdi hennar til aš rįša sķnum mįlum sjįlf.

Orkupakki 3 frį ESB er enn einn bautasteinninn til alžjóšahyggjunnar, žar sem hluta af sjįlfstęši okkar er fórnaš. Žaš er skylda alžingis aš standa vörš Žjóšarinnar, sama hversu alžjóšasinnašir žingmenn eru og žaš er einnig skylda forsetans aš standa vörš um sjįlfstęši žjóšarinnar. Žegar upp kemur staša žar sem efast er um hvort sjįlfstęši sé fórnaš, skal forsetinn grķpa inn ķ. Žaš er hans skylda, reyndar eina skyldan sem einhverju mįli skiptir. Žar į ekki aš žurfa aš leggja fram neina sönnun, einungis grun! Žingmenn og forseti eru kjörnir til skamms tķma og hafa enga heimild til aš fórna sjįlfstęšinu į einn eša neinn hįtt. Žeir hafa heldur ekki heimild til aš framkvęma stjórnarathafnir sem veikt geta sjįlfstęšiš eša leitt til žess aš einhverjum detti til hugar aš žaš hafi veikst. Žetta vald hefur žjóšin ein!!  

Forsetinn er eini varnagli žjóšarinnar gegn yfirgangi og einręšistilburšum alžingis og er ętlašur til žess. Vera varnagli fyrir žvķ aš hér geti komiš upp svipuš staša og geršist m.a. ķ Žżskalandi, į fjórša įratug sķšustu aldar, žegar žjóškjörin stjórn nįši aš sölsa undir sig alla stjórn landsins og stofna einręšisrķki žar sem mannréttindi voru gerš aš engu. Forsetinn į aš hafa vit til aš greina žegar gjį myndast milli žings og žjóšar og kjark til aš grķpa innķ meš tilheyrandi ašgeršum. Žaš liggur sķšan ķ hlutarins ešli aš ķ framhaldinu er žjóšinni gert aš įkveša sjįlf hvort hśn er sammįla alžingi eša hvort hśn hafnar stjórnarathöfn žess. Žannig getur forsetinn veriš frjįls frį žvķ aš taka afstöšu til tiltekins mįls, heldur fęrir valdiš til žjóšarinnar.

Nśverandi bóndi į Bessastöšum valdi aš taka afstöšu og ķtrekaši hana frammi fyrir žjóšinni viš setningu alžingis. Žaš er honum til minnkunar.


mbl.is Óvissa annaš orš yfir framtķš
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Fįfręši stjórnmįlamanna

Björn Bjarnason heldur žvķ fram ķ pistli sķnum aš "atlagan aš ees hafi mistekist" og į žar viš atkvęšagreišslu um op3.

Žetta er stór misskilningur hjį Birni, andstašan gegn op3 var hjį flestum vörn fyrir ees samningnum, sem nś hefur tapast. Eftir samžykkt op3 er fįtt eftir en barįtta gegn ees. 

Viš sem alla tķš höfum veriš andsnśin žeim samning, fengum žvķ afhent vopn ķ hendur, til barįttu gegn ees, afhent į silfur fati frį stjórnvöldum. Fylgiš gegn ees mun stór aukast žegar op3 fer aš bķta og žess er skammt aš bķša, žvķ mišur.

Mįnudagurinn 2. įgśst mun verša ķ mynni hafšur og stjórnmįlaskżrendur og sagnfręšingar framtķšar eiga eftir aš nota ašgeršir alžingis žann dag sem kennsluefni ķ fįfręši stjórnmįlamanna.


Kjarkleysi, getuleysi og undanlįtsemi

Austur ķ Öręfum hélt VG flokkrįšsfund um helgina. Į fundinum hélt formašur flokksins ręšu, eins og tķškast į slķkum fundum. Ķ žessari ręšu sinni, undir kjöroršinu "žora, geta og gera", fór formašurinn um vķšan völl, ręddi um stefnu flokksins ķ flestum mįlaflokkum. Af fréttum aš rįša var sem žar fęri stjórnmįlamašur ķ atkvęšaleit, eins og hśn vęri komin ķ einhvern kosningaham, en ekki starfandi forsętisrįšherra sem alla įbyrgš ber į stjórn landsins.

Į žessum fundi voru aušvitaš samžykktar żmsar įlyktanir. Sś sem mest kom į óvart var įlyktun um orkumįl, en hśn hljóšaši upp į aš hętt yrši viš įform um sölu į orku til śtlanda um sęstreng. Žessi įlyktun skķtur nokkuš skökku viš, af tveim įstęšum.

Ķ fyrsta lagi vinnur rķkisstjórn Katrķnar aš žvķ höršum höndum aš Alžingi samžykki orkupakka 3 frį ESB, en hann fęrir vald yfir orkunni frį rķkisstjórn og žingi yfir til yfiržjóšlegra stofnana. Hvernig žetta tvennt fer saman , aš fęra valdiš yfir orkunni frį landinu en į sama tķma aš ętla aš halda žvķ valdi, er meš öllu óskiljanlegt. Ekki hefur komiš fram ķ fréttum hvernig umręšan um žessa įlyktun fór fram, hver flutti hana eša hvaša skošun fundarmenn höfšu um hana. Hvort žarna eru skilaboš frį flokknum til formannsins aš hętta viš įform um samžykkt op3.

Ķ öšru lagi er žessi įlyktun nokkuš umhugsunarverš. Ķ umręšum į Alžingi um op3 hafa stjórnarlišar klifaš į žvķ trekk ķ trekk aš ekki standi til aš leggja sęstreng til annarra landa. Hvernig er hęgt aš hętta viš žaš sem ekki er ętlunin aš gera?! Kannski forsętisrįšherra skżri žaš fyrir okkur velsęlum kjósendum!

Allt tal um žor, getu og framkvęmd er žvķ sem hjómiš eitt. Ķ samskiptum stjórnvalda viš erlend öfl opinberast kjarkleysi, getuleysi og undanlįtsemi!       


mbl.is Žurfum alltaf aš bera loftslagsgleraugun
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Vatnshausar og vindhanar

Žaš er hreint meš ólķkindum aš hlusta žingmenn og suma fręšimenn ręša un orkupakka 3. Žaš er eins og žeir skilji ekki, eša vilji ekki skilja ešli mįlsins. Öll rök andstęšinga op3 er afskrifuš, sama hver eru. Żmist eru žau talin rugl, stundum aš žau skipti ekki mįli og einstaka menn reyna aš halda žvķ fram aš sem sjįlfstęš žjóš žį munum viš įvallt hafa sķšasta oršiš. Žetta į sérstaklega viš žegar rętt er um frum įstęšu žess aš ESB samdi žessa tilskipun, flutning į orku milli landa. Žar hafa menn gengiš svo langt aš telja til hafréttarsįttmįlann, sér til stušnings.

Ešli tilskipunar ESB um 3 orkupakkann er einfalt, eins og meš allar tilskipanir frį ESB. Ešliš er aš framselja eša deila valdi. Um žaš snśast allar tilskipanir ESB. Žęr eru settar fram til aš samręma hluti milli ašildarlanda ESB/EES og slķka samręmingu er ekki meš nokkru móti hęgt aš nį fram nema öll ašildarlöndin deili sjįlfstęši sķnu um viškomandi mįlaflokk, um žaš sem tilskipunin segir. Žetta į einnig viš um op3. Öll lönd ESB geta sótt um undanžįgu frį hluta slķkra tilskipana, žó sjaldnast slķkar undanžįgur séu veittar. Lönd EES hafa einnig möguleika į slķkum undanžįgum gegnum sameiginlegu EES nefndina. Öll löndin žurfa žó aš gera žetta eftir įkvešnu kerfi, ESB löndin viš samžykkt tilskipunarinnar į Evrópužinginu og EES löndin gegnum sameiginlegu EES nefndina. Ekkert land getur sett sér sjįlft lög um einhverjar undanžįgur, enda vęri ESB žį fljótt aš flosna upp.

Af sömu sökum eru lög og reglugeršir ESB ęšri öšrum lögum einstakra ašildarlanda og sama gildir um žau lög og reglur sem sett eru ķ löndum EES vegna tilskipana sem žau samžykkja. Aš žingmenn skuli ekki skilja žessa stašreynd, sem reyndar hefur svo oft reynt į, bęši hér į landi sem og ķ öšrum löndum ESB/EES, stappar furšu!

Žegar žjóš framselur, deilir eša afsalar sér einhverju valdi, hefur hśn ekki lengur sjįlfstęši į žvķ sviši. Žetta er deginum ljósara og ętti aš vera öllu sęmilega vitibornu fólki ljóst.

Meš orkupakki 3 afsala žęr žjóšir sem hann samžykkja yfirrįšum yfir orkuflutningi milli landa. Žaš segir sig sjįlft aš žar er veriš aš fęra valdiš um hvort eša hvenęr sęstrengur verši lagšur til tengingar Ķslands viš Evrópu verši. Alžingi mun engu rįša og žaš mun ekki koma Hafréttarsįttmįlanum viš į nokkurn hįtt. Alžingi hefur žį framselt, deilt eša afsalaš sér (eftir žvķ hvaša orš menn vilja nota) žeirri įkvöršun. Til aš framfylgja žessu var stofnaš sér embętti innan ESB, eins konar orkustofnun ESB eša ACER. Sś stofnun mun einungis žurfa aš svara framkvęmdarstjórn sambandsins. Ķ hverju landi er sķšan settur į stofn Landsreglari, Orkustofnun mun verša breytt ķ Landsreglara hér į landi, sem einungis žarf aš svara ACER, reyndar gegnum ESA ķ löndum EES. ESA hefur hvorki žekkingu né vald til aš gera athugasemdir viš skipanir frį ACER, mun einungis koma žeim įfram.

Ef deilumįl kemur upp um framkvęmd tilskipunarinnar, mun sś deila verša leyst į sama vettvangi og önnur lög hér į landi, sem til eru komin vegna tilskipana frį ESB, fyrir efta dómstólnum. Žaš er ešlilegt, žar sem viš höfum jś framselt, deilt eša afsalaš okkur valdinu yfir mįlinu, lķka dómsvaldinu.

Aš stjórnvöld skuli halda til streitu žessu mįli er hreint meš ólķkindum. Žau segjast ętla aš setja fyrirvara, aš taka einungis upp hluta tilskipunarinnar, en samt aš samžykkja hana alla! Er ekki allt ķ lagi ķ kollinum į žessu fólki?! Ef žaš er virkilega vilji til aš fį undanžįgur, žį aš sjįlfsögšu į aš fara žį leiš sem fęr er, einu réttu leišina og senda pakkann aftur til sameiginlegu nefndarinnar. Žar er vettvangurinn til aš sękja undanžįgur, ekki Alžingi Ķslendinga, né nokkuš annaš žjóšžing žeirra rķkja sem undir tilskipunina falla.

Žaš er virkilegur efi ķ huga manns aš stjórnarlišar meini virkilega žaš sem žeir segja, aš žeir viti aš heimatilbśnar undanžįgur eru ekki pappķrsins virši. Hvenęr hafa žessir žingmenn veriš spuršir um hug sinn til sęstrengs? Aldrei. Žó hafa sumir rįšherrar talaš fjįlglega um aš slķkur strengur gęti oršiš žjóšinni til heilla. Hvernig? Žaš hefur enginn getaš sagt.

Žvķ styrkist sį grunur aš stjórnvöld séu vķsvitandi aš samžykkja op3 til žess eins aš koma į sęstreng. Žaš er allt klįrt til slķkrar lagningar og bśiš aš fjįrmagna hana. Vķst er aš sumir rįšherrar og kannski einhverjir žingmenn munu hafa beinan hagnaš af tengingu Ķslands viš hinn stóra  og "góša" raforkumarkaš ķ Evrópu.

Žegar žeir hrökklast af žingi, ķ nęstu kosningum, munu sumir fį višurnefniš vatnshausar og ašrir vindhanar.


mbl.is Umręšum um žrišja orkupakkann lokiš
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Eru rįšherrar ekki meš heilli hį?

Ķ umręšum į Alžingi var samgöngurįšherra inntur svara um hvort hann hefši ekki įhyggjur af stöšu ķslenskrar garšyrkju, komi til samžykktar op3.

Ķ stuttu mįli svaraši rįšherrann žvķ aš orkuverš hefši ekki hękkaš svo mikiš, aš mesta hękkun hefši oršiš vegna flutnings orkunnar. Hann nefndi aš garšyrkjubęndur fengju nišurgreišslu į orkuflutningi og bauš upp į frekari umręšur um hvort auka ętti žęr. Aš lokum ķtrekaši rįšherrann aš žetta kęmi ekki orkupökkunum viš, žetta vęru ķslensk lög.

Er rįšherrann virkilega svo fįfróšur um mįliš?! Hefur hann ekkert kynnt sér um hvaš op3 snżst, eša um hvaš op1 og 2 snerust?

Meš op1 var sett fram krafa um skiptingu orkufyrirtękja upp ķ framleišslu, flutning og sölu. Viš žessa breytingu hękkaši orkureikningur landsmanna, bęši vegna žess aš kerfiš varš dżrara ķ framkvęmd, žar sem nś sinna žrjś fyrirtęki žvķ sem eitt gerši įšur og einnig vegna žess aš viš stofnun Landsnets var aukinn kostnašur fęršur frį framleišslu yfir til flutnings. Žvķ žurfti aš auka nišurgreišslur til stórnotenda og dreifbżlis. Žvķ eru žessar hękkanir og auknu nišurgreišslur bein afleišing af op1, žó vissulega lögin sem įkvįšu nišurgreišslurnar séu ķslensk.

Viš samžykkt op3 mun žetta breytast nokkuš. Landsnet mun ekki lengur hafa heimild til aš įkveša sjįlft meš hvaša hętti eša hvort orkufyrirtęki sem stofnuš verša, t.d. vindmilluskógar, verši tengd landskerfinu, heldur ber skylda til aš gera slķkt. Žį er skżrt tekiš fram ķ op3 aš žann kostnaš beri Landsneti aš setja inn ķ sķnar veršskrįr. Orkustofnun, veršandi undirfyrirtęki ACER, mun hafa eftirlit meš framkvęmdinni og ef einhver meinbugur er į, mun mįliš kęrt. Žetta mun leiša til mikillar hękkunar į flutningskostnaši orkunnar og viš neytendur žurfum aš greiša, einnig garšyrkjubęndur. Žį er tekiš til ķ op3 aš ekki sé heimilt aš nišurgreiša orkuverš eša flutning, žannig aš ekki veršur annaš séš aš jafnvel žó enginn strengur verši lagšur, muni orkuverš hękka verulega, sérstaklega hjį žeim sem hafa veriš aš fį einhverja lękkun ķ formi nišurgreišslna į flutningi.

Mann rekur ķ rogastans aš hlusta į rįšamenn tala meš žeim hętti sem rįšherra gerši og veltir virkilega fyrir sér hvaš veldur. Viš vitum aš nokkrir žingmenn og rįšherrar hafa beinan persónulegan hag af samžykkt op3, en žaš į vissulega ekki viš um fjöldann, eša hvaš?

 


mbl.is Alžingi samžykki įkvęši um aušlindir
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband