Sķfellt hęrra įkall į uppsögn EES

Nżlega felldi Hęstiréttur dóm um aš innflutningur į ófrosnu kjöti vęri heimill, samkvęmt EES samningnum. Žetta er nokkuš undarlegur dómur, žar sem landbśnaši og fiskveišum var haldiš utan žess samnings, viš gerš hans ķ upphafi sķšasta įratugar sķšustu aldar. Mį kannski eiga von į aš evrópskir dómstólar fari aš fella dóma ķ sambandi viš fiskveišar hér viš land, af žvķ žeir standist ekki EES samninginn?

Sįrt var aš lesa į fésbókinn fęrslu eftir fyrrverandi formann Bęndasamtakanna, žar sem uppgjafartónninn var ķ fyrirrśmi hjį žessum fyrrum skelegga forustumanni bęnda. Kannski nśverandi staša hans sé farin aš skekkja eitthvaš dómgreindina.

Žaš er ljóst aš hvert kķló af innfluttu kjöti mun leiša af sér sama magn af óseldu ķslensku kjöti. Žį žarf ekki aš nefna žann regin mun į ķslensku kjöti og žvķ erlenda, en enginn bśstofn er jafn hreinn og sį ķslenski og hér į landi er sżklalyfjanotkun nįnast engin og hormónagjöf óžekkt, mešan erlendis er slķkri ólyfjan  beinlķnis blandaš saman viš fóšur skeppnanna. Žetta hefur aušvitaš žann ókost aš ķslenskur bśstofn er einstaklega viškvęmur fyrir smiti alls kyns sjśkdóma sem višgangast ķ erlendum bśstofnum žó kostirnir toppi žaš aušvitaš margfalt.

Smitsjśkdómafręšingar hafa męlt eindregiš gegn innflutningi į ófrosnu kjöti, enda smithęttan margfalt meiri. Lyfjaofnęmi er oršiš stórt vandamįl erlendis og jafnvel tališ aš innan skamms tķma muni žar herja alvarlegir sjśkdómar og mannfellir, vegna žess. Leiša mį lķkum aš žvķ aš slķkt lyfjaofnęmi megi aš stęrstum eša öllum hluta rekja til žess aš skepnur til manneldis eru markvisst fóšrašar į fśkalyfjum.

Į vefsķšu visir.is er vištal viš framkvęmdastjóra Krónunnar, žar sem hśn fullyršir aš bęndur žurfi ekkert aš óttast žó innflutningur į erlendu kjöti aukist. Segir aš nś žegar sé flutt inn töluvert magn af kjöti og žaš hafi sżnt sig aš neytendur haldi tryggš viš ķslenska kjötiš. Į hvaša lyfjum er manneskjan!!

Fyrir žaš fyrsta žį vęru innflytjendur vart aš flytja inn erlent kjöt, ef žaš ekki selst.

Ķ öšru lagi žį er žaš rétt, töluveršur innflutningur er nś žegar į kjöti og spurning hvort vandi bęnda ķ dag vęri jafn stór ef sį innflutningur vęri minni eša jafnvel ekki til stašar.

Ķ žrišja lagi er ljóst aš kaupmašur sem flytur inn kjöt, žarf aš greiša žaš aš fullu įšur en žaš fęst flutt til landsins og ber žvķ sjįlfur įbyrgš į rżrnun vegna söluleysis, mešan hann fęr innlenda kjötiš lįnaš śt į krķt og skilar aftur žvķ sem ekki selst. Žetta leišir af sér aš innflutta kjötinu veršur haldiš frammi fyrir neytandanum mešan leita žarf aš žvķ ķslenska aftast ķ hillum verslana.

Ķ fjórša lagi žį er meš öllu śtilokaš aš hęgt sé aš treysta matvęlaeftirliti ESB til aš gefa śt heilbrigšisvottorš fyrir erlent kjöt. Allar žęr krķsur og öll žau hneyksli sem žaš eftirlit hefur oršiš fyrir sķšustu įr, hafa gert trśveršugleika žess aš engu. Žį er samkvęmt reglum ESB nęgilegt aš einungis 60% matvęla sé frį žvķ landi sem fęr upprunavottoršiš, hin 40% geta veriš hvašan sem er śr heiminum. Uppraunavottoršiš er aš auki gefiš į žaš land sem kjötiš er unniš, sem žarf alls ekki aš vera sama land og skepnan fęddist ķ og var alin upp.

Žaš er ljóst aš žessi dómur hęstaréttar er enn eitt įfalliš fyrir ķslenska bęndur og vandséš hvernig žeir geta bętt žvķ į annaš sem į žį hefur veriš lagt. Žetta er ķ raun enn frekari stašfesting žess aš vilji til aš halda ķslenskan landbśnaš er einungis til stašar į tyllidögum. Rįšherra landbśnašarmįla er eins mikil dula og frekast getur og ętti aš skammast sķn. Allt sem hann hefur gert hefur veriš gegn bęndum og fįheyrt aš rįšherra rįšist meš slķku offorsi į žį stétt sem hann į aš vera fulltrśi og varšmašur fyrir. Jafnvel forveri hans, formašur Višreisnar, var skįrri og er žį mikiš sagt. Hętt er viš aš fįir kjósendur Sjįlfstęšisflokk hugsi vel til hans ķ nęstu kosningum.

Žį er einstakt hvernig fyrrum formašur bęnda talar og einstakt hvernig einn mašur hefur snśast frį dyggri stöšu meš bęndum til algerrar uppgjafar. Žingmašurinn talar nś um aš engin önnur lausn sé en aš fara aš dómi Hęstaréttar, mešan augljósa leišin er aušvitaš aš byrja strax į aš reyna višręšur viš ESB um mįliš, žó reyndar lżkur į lausn žar séu frekar litlar, svona ķ ljósi žess hvernig breskum stjórnvöldum gengur aš uppfylla vilja kjósenda sinna.

Žį er alltaf ein lausn eftir, lausn sem reyndar myndi leysa mörg önnur vandamįl hér į landi og myndi leysa žingmenn frį žeirri kvöš aš samžykkja landsölufrumvarp utanrķkisrįšherra, sem mun verša flutt eftir įramót. Sś lausn myndi einnig leysa fyrrum žingmann og rįšherra Sjįlfstęšisflokks frį nefndarstarfi žvķ sem nś žegar er fariš aš gera hann aš einskonar hiršfķfli.

Žessi lausn er uppsögn EES samningsins.


Pķratar kunna žetta

Žaš veršur aš segjast aš Pķrötum hefur gengiš vel aš ašlagast ķslenskri pólitķk, žau sex įr sem žeir hafa veriš til. Žegar bśiš er aš drulla ķ buxurnar er einfaldlega sagt: "Okkur blöskrar grķšarlega"!

Eftir borgarstjórnarkosningarnar 2014 var ljóst aš žessi flokkur hafši nįš einum manni til setu ķ stjórn borgarinnar. Mikiš lį viš aš koma žeim manni ķ meirihlutasamstarfiš og ķ žvķ skyni stofnaš sérstakt embętti innan ofvaxins embęttismannakerfis Reykjavķkurborgar og žessum nżja mešlimi meirihlutans fęrš yfirstjórn žess. Žetta embętti kallašist "Stjórnkerfis- og lżšręšisrįš Reykjavķkurborgar".

Žegar fariš er į vef Reykjavķkurborgar mį finna lżsingu į žessu nżja embętti. Žar segir m.a.:

"Žį fer stjórnkerfis- og lżšręšisrįš meš žaš verkefni aš auka ašgang aš upplżsingum og gera žjónustu viš borgarbśa skilvirkari, markvissari og sżnilegri".

Ekki veršur betur séš aš samkvęmt žessu sé fulltrśi Pķrata ķ meirihlutastjórn Reykjavķkur į sķšasta kjörtķmabili, hafi einmitt įtt aš sjį til žess aš ekkert ķ lķkingu viš "Braggablśsinn" gęti komiš upp, aš hann sé einn žeirra sem mestu įbyrgšina ber, įsamt aušvitaš sjįlfum borgarstjóranum!

Žį er nįttśrulega bera tilvališ aš segja "Okkur blöskrar grķšarlega".


mbl.is „Okkur blöskrar grķšarlega“
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Samsęriskennigar og poppólismi

Ķ spegli kvöldsins, į fréttastofu ruv, var vištal viš Eirķk Bergmann Eirķksson um bók hans Conspiracy and Populism. Žetta er oršinn fastur lišur stjórnenda spegilsins og žvķ vart žörf į aš kaupa bók Eirķks, til aš svelgja ķ sig stóra sannleikann. Nęgir žar aš hlusta reglulega į spegil ruv, til aš fį allt innihaldiš. 

Ķ kvöld śtskżrši höfundurinn sķna skilgreiningu į žjóšernispoppólisma og veršur aš segja aš tślkun hans var bara nokkuš góš:

"Žjóšernispoppólismi gengur alltaf śt į aš skipta fólki ķ tvennt, ž.e. okkur góša hópinn, saklausa hópinn, hreina hópinn, sem ber aš vernda gagnvart öšrum, sem eru žį hinir sem tilheyra okkur ekki. Žaš er žį yfirleitt tvennt, annars vegar utanaškomandi hópur, sem okkur stešjar ógn af og hins vegar samverkamenn žeirra".

Žetta er sannarlega kunnuglegt, žekkjum žetta męta vel śr ķslensku samfélagi, žar sem skošanir sumra eru taldar ęšri en skošanir annarra, jafnvel um hin minnstu mįl. Oft hefur žetta leitt til žess aš fólk hefur oršiš aš leita dómstóla til žess eins aš fį aš halda sinni skošun. Nefna mį t.d. Snorra ķ Betel og nś nżjasta dęmiš um Kristinn Sigurjónsson, lektor ķ HR.

Góša, saklausa og hreina fólkiš er ķ žessu sambandi žaš fólk sem telur sķnar skošanir žęr einu réttu og gjarnan hallar žaš sér til vinstri ķ pólitķk. Samverkamenn žess eru svo aftur žeir sem stundum hafa veriš nefndir "virkir ķ athugasemdum", žaš fólk sem oftar en ekki hefur fariš hamförum og sett žjóšfélagiš į annan endann, gegnum žaš kerfi. Allir muna eftir lįtunum ķ Lśkasarmįlinu, žegar hengja įtti saklaust fólk, allt vegna skrifa "virkra" ķ athugasemdir fréttamišla. Svo langt gekk aš sumir fréttamišlar lokušu athugasemdardįlkum sķnum ķ kjölfariš, eša žrengdu verulega notkunarmöguleika žeirra.

Skilgreining Eirķks į žjóšernispoppólisma į žvķ vel viš į Ķslandi. Ef menn eru ekki réttu megin viš góša, saklausa og hreina fólkiš, veršur aš velja hvert orš og hverja setningu aš gaumgętni og alls ekki tala um žaš sem "ekki mį". Žeir sem eru réttu megin mega hins vegar segja žaš sem žeim dettur ķ hug, jafnvel aš vinnustašur sé ekki réttlętanlegur vegna žess aš žar vinni "bara śtlendingar".

Aldrei hef ég tekiš mikiš mark į blęstrinum frį Eirķki Bergmann, tel loftiš ķ honum alveg mega missa sig. En žaš er meš hann, eins og allir ašra, žį kemur stundum óvart eitthvaš af viti, eins og žessi skilgreining hans į poppólisma, žó vissulega hann hafi ekki veriš aš ręša innlenda pólitķk, heldur var hugur hans aš venju staddur ķ Brussel. Og žaš sem fram hefur komiš ķ speglinum hingaš til um žessa bók hans, bendir ekki til aš žar sé um mikla ritsmķš aš ręša.

Kannski segir kynning į bókinni meira en nokkuš annaš um hugmyndaflug Eirķks, en žar kemur fram aš hann telur vera višvarandi hugsun žeirra sem į móti ESB eru, aš Angela Merkel sé laundóttir Adólfs Hitler.  Sjįlfur er ég einlęgur andstęšingur žess aš Ķsland gangi ķ ESB, žó ég taki ekki afstöšu til sambandsins aš öšru leiti. Aldrei hef ég žó heyrt né lesiš žį fullyršingu aš Merkel sé laundóttir Hitlers, fyrr en ég skošaši kynningu į bók Eirķks Bergmanns Eirķkssonar, Conspirasy and populism.


Misjafnt hafast žingmenn aš

Mešan žingmašur Framsóknarflokks hefur įhyggjur af žvķ aš norskir stórśtgeršamenn fįi ekki aš aš stunda laxeldi viš strendur okkar og óskar eftir eftir fundi ķ atvinnuveganefnd til aš reyna aš bęta žeim norsku skašann, žį vill annar žingmašur, einnig ķ sömu nefnd en öšrum flokki, kalla nefndina saman til aš ręša nżjasta śtspil landbśnašarmįla. Ķ žvķ śtspili sķnu ętlar rįšherra aš demba ķslenskum landbśnaši ofanķ skśffu, svo hann žurfi nś ekkert aš velt žeirri atvinnugrein meira fyrir sér.

Ef einhver hefši sagt viš mann, fyrir nokkrum įrum sķšan, aš rįšherra śr Sjįlfstęšisflokki myndi leggja nišur ķslenskan landbśnaš, bara rétt sķ svona og žaš meš einu pennastriki, hefši mašur samstundis tališ žann mann eitthvaš undarlegan, jafnvel ekki heilann į geši. Kratar jś og žau ęxli sem frį žeim hefur vaxiš, eins og t.d. Višreisn, vęru vissulega trśandi til žessa, jafnvel varlegt aš treysta VG til aš standa vörš um hagsmuni landbśnašarins eftir aš Jón Bjarnason stimplaši sig śt af Alžingi. En ekki móšurflokkur landsmanna. Ekki er neinu aš treysta hjį Framsókn lengur, žó žeirra ašal vķgi hafi alla tķš veriš į landsbyggšinni. Žar er nś viš völd fólk sem erfitt eša śtilokaš er aš treysta, enda meš meiri huga viš aš hjįlpa norskum stórśtgeršum en ķslenskum bęndum.

Aš setja ķslenskan landbśnaš undir skrifstofu alžjóšamįla sżnir annaš af tvennu; žekkingarleysi rįšherrans į landbśnaši eša vķsvitandi nišurlęging hans gegn žessum mįlaflokk. Hvort heldur er skiptir ķ sjįlfu sér litlu mįli, rįšherrann er greinilega ekki hęfur til sķns starfs! Hann hefši allt eins getaš afhent SVŽ yfirrįš yfir žessum mįlaflokk.

Žaš fer aš verša fįtt um fķna drętti fyrir okkur kjósendur. Žegar žessi rķkisstjórn loks fellur getur landsbyggšafólk afskrifaš strax 6 af 8 stjórnmįlaflokkum sem hafa menn į žingi. Žingmenn žessara sex flokka eru svo órafjarri fólkinu ķ landinu, sérstaklega žvķ fólki sem bżr utan borgarmarkanna, aš óhjįkvęmilega mun kvarnast verulega śr fylgi žeirra ķ nęstu kosningum, sem vonandi verša haldnar sem fyrst svo ekki hljótist enn frekari skaši af.

 


mbl.is Hętt viš rįšningu skrifstofustjóra
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

20 įra óréttlęti aš ljśka

Į morgun lżkur loks skattalegu óréttlęti sem višgengist hefur ķ 20 įr. Hluti landsmanna hefur veriš skattlagšur sérstaklega fyrir žaš eitt aš eiga erindi til sinnar höfušborgar. Hvort žetta stenst lög ętla ég ekki aš tjį mig um, enda enginn žoraš aš lįta į slķkt reyna.

Stundum hefur veriš sagt aš enginn sé neyddur til aš fara göngin, aš hęgt sé aš aka fyrir Hvalfjörš. Vissulega er nokkuš til ķ žessu, en žó ekki. Stašreyndin er sś aš višhald vegarins um Hvalfjörš hefur veriš ķ skötulķki sķšustu tuttugu įr, auk žess sem lķtil snjóhreinsun vegarins gerir žaš aš verkum aš žessi möguleiki er fjarri žvķ aš vera raunhęfur, yfir vetrarmįnušina.

Hér į landi hefur veriš valin sś leiš aš innheimta sérstakan skatt til vegabóta gegnum eldsneyti. Žannig greiša žeir sem nota vegakerfiš sjįlfir fyrir višhald žess og endurbyggingu. Žeir sem ekki eiga eša nota bķla, hafa veriš undanžegnir žeirri kvöš aš bęta og halda viš vegakerfi landsins. Žetta er ķ sjįlfu sér réttlįtt kerfi, žeir borga sem nota.

Einn hęngur hefur žó veriš į žessari skattlagningu, en hann er sį aš misvitrir stjórnmįlamenn haf sķfellt sótt ķ žetta fé, til annarra nota. Žvķ hefur sį skattur sem bķleigendur greiša ķ formi gjalds į eldsneyti, ekki skilaš sér til vegabóta og stundum einungis lķtill hluti žess veriš nżttur til žeirra nota. Žvķ er sś staša komin upp nśna aš vegakerfi landsins er oršiš śr sér gengiš og vķša stór hęttulegt.

Žaš var viš lok nķunda įratugar sķšustu aldar og upphafi žess tķunda, sem nokkrir góšir menn fóru aš vinna aš žvķ höršum höndum aš skoša hvernig mętti žvera Hvalfjöršinn. Hugmyndir um göng undir fjöršinn komu śt śr žeirri vinnu, eftir aš brś eša ferja voru ekki talin raunhęfar lausnir.

Um mišjan tķunda įratuginn var įkvešiš aš stofna félag um byggingu gangnanna og Spölur varš til. Göngin voru gerš og žau opnuš ķ jślķ 1998, eša fyrir rśmum tuttugu įrum sķšan. Skiptar skošanir voru um framkvęmdina, en fljótt kom ķ ljós hversu žörf hśn var.

Žó aš um einkaframkvęmd vęri aš ręša var aš einhverjum óskiljanlegum įstęšum įkvešiš aš leggja skatt į hvern žann sem um göngin fóru og žannig įtti aš greiša hana upp. Žessi ašferšarfręši var vęgast sagt undarleg. Vel mįtti fį einkafyrirtęki til framkvęmdanna og reksturs gangnanna, en rķkiš įtti einfaldlega aš greiša fyrir žaš, kannski į tuttugu įrum, kannski styttri tķma, kannski lengri, allt eftir žvķ hvernig um hefši samist.

Žann pening sem rķkiš žurfti, til aš greiša fyrir göngin, eignašist žaš sjįlfkrafa viš opnun gangnanna, ķ formi sparnašar annarsstašar. Žaš gleymdist nefnilega aš gera rįš fyrir žvķ hvaš göngin myndu spara rķkissjóš ķ višhaldi į veginum fyrir Hvalfjörš. Ljóst er aš spįr um aukningu umferšar myndu leiša til žess aš byggja žyrfti upp hver einasta metir af Hvalfjaršarvegi og halda honum sķšan viš, aš ógleymdum stór auknum snjómokstri yfir vetrarmįnušina.

Hvaš rķkissjóšur hefur sparaš į žessum tuttugu įrum sem lišin eru, get ég ekki sagt til um, en ljóst er aš bśiš vęri aš greiša göngin fyrir žį aura, fyrir nokkru. Žeir sem hafa ekiš fyrir Hvalfjörš, į sķšustu tuttugu įrum, vita aš žar žyrfti aš kosta miklu til svo sį vegur gęti annaš žeirri umferš sem um göngin fara, į hverjum degi.

Ég ętla rétt aš vona aš enginn stjórnmįlamašur sé svo skini skroppinn aš hann samžykki slķka stašbundna skattlagningu sem viš Hvalfjaršargöng hafa veriš. Žaš er meš ólķkindum aš sumir landsmenn žurfi aš greiša aukaskatt til aš feršast milli landshluta, mešan ašrir žurfa žess ekki. Slķka mismunun mun enginn kjósandi lįta bjóša sér aftur og refsa žeim stjórnmįlamönnum haršlega sem aš slķku stęšu.

Aušvitaš er žaš svo aš skattlagning ķ gegnum eldsneyti er ekki endilega rétta ašferšin, til aš fjįrmagna višhald vegakerfisins. Til eru ašrar leišir, sem eru alveg jafn réttlįtar. Hvergi žekkist žó tvöfalt kerfi, eins og žeir sem um Hvalfjaršargöng hafa ekiš, sķšust tuttugu įr, hafa žurft aš bśa viš.

Vķša erlendis eru tollhliš algeng og ökumenn greiša žar sinn hlut ķ mannvirkjum. Ešli mįlsins samkvęmt gengur slķkt ekki upp hér į landi, vegna žess hversu dreifbżlt landiš er. Žaš myndi leiša af sér aš fjölmennustu vegirnir yršu žį greišir og beinir, mešan minna eknir vegir vęru verri. Minnst eknu vegirnir yršu žį vęntanlega bara moldarslóšar. Ętla mętti aš žeir sem vęru bśnir aš žvęlast um nįnast vegleysur, af Austurlandi eša Vestfjöršum, kęmu inn į nįnast gullslegna vegi umhverfis höfušborgina!

Žungaskattur, žar sem menn greiša skatt eftir eknum kķlómetrum, er önnur leiš. Žetta var ķ gildi gagnvart dķselbķlum hér į landi fyrir nokkrum įratugum, eša žar til fariš var aš lita dķselolķu. Žį var žessi skattur fęršur ķ hana. Meš fjölgun rafbķla mį žó gera rįš fyrir aš žetta fyrirkomulag verši ofanį ķ framtķšinni, žaš žarf nefnilega aš višhalda og endurbęta vegakerfiš, žó viš rafbķlavęšum bķlaflotann. 

En frumforsenda žess er aušvitaš aš afnema žį gjaldiš śr eldsneytinu.

Žaš er sorglegt aš hlusta į vegamįlarįšherra tala fyrir skattskżlum, nįnast viš hver gatnamót. Žessi mašur, sem fyrir kosningar sagši aš ekki kęmi til greina aš taka upp slķkt kerfi, var varla bśinn aš setjast ķ stólinn žęgilega, žegar hann skipti um skošun!

Ég trśi į hiš góša ķ mannskepnunni, žó erfitt sé aš hafa einhverja trś į rįšherranum. Ég trśi žvķ aš mešal žeirra 63 manna og kvenna, sem žjóšin kaus til stjórnunar landsins, séu a.m.k 32 sem hafa žį skynsemi sem žarf til aš sinna žeim skildum sem žeir sóttust eftir. Žį žarf ekki aš óttast žó einhverjir misvitrir eša jafnvel óvitrir, sitji ķ stól rįšherra!!


mbl.is Gjaldtöku hętt um kl. 13 į morgun
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Samgöngubót

Nś geta ķbśar noršanveršra Vestfjarša fariš aš hlakka til, žaš styttist ķ aš Dżrafjaršagöng opni.

Žį mun verša greišur vegur sušur ķ Arnarfjörš, aldeilis įgęti sunnudagsrśntur. Vonandi sér Vegageršin sóma sinn ķ aš gera sķšan hringtorg Arnarfjaršar megin viš göngin, til aš aušvelda mönnum aš snśa viš. Žaš er vķst einhver biš eftir įframhaldi į vegabótum og nżjustu fregnir herma aš bensķn og dķselbķlar verši löngu śreltir, žegar loks nęst aš klįra tenginu gangnanna viš umheiminn, aš sunnan veršu.

Vegamįlarįšherra hefur nś gengiš til lišs viš hreppstjóra Reykjavķkurhrepps og ętlar aš vera honum innan handar viš aš koma fjįrmunum ķ lóg. Borgarlķna er nś fremst į dagskrį žeirra félaga svo kannski mį ętla aš ekki einungis bensķn og dķselbķlar verši śreltir, heldur verši rafbķlar bśnir aš fį sinn heišurssess į byggšasöfnum landsins, žegar loks er hęgt aš klįra žjóšveginn um Vestfirši!

 

 


mbl.is Lengd ganganna oršin 3.658 metrar
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Enn er hoggiš ķ sama knérunn

Aldrei hefur žjóšin veriš spurš aš žvķ hvort hśn vilji aš framsal valdheimilda verši rżmkaš ķ stjórnarskrįnni. Žó ętla žingmenn aš standa saman sem einn um slķka breytingu. Hvers vegna?

Žetta er ekki ķ fyrsta skipti sem žetta mįl kemur upp. Eftir hrun var fariš ķ ķtarlega vinnu um breytingu stjórnarskrįr, žar sem tilgangurinn var fyrst og fremst aš afnema žennan varnagla śr henni, enda žįverandi stjórnarflokkar bśnir aš afreka aš kljśfa žjóšina ķ tvennt meš umsókn aš ESB. Frumskilyrši slķkrar umsóknar var aušvitaš aš žurrka śr stjórnarskrįnni žau įkvęši sem hömlušu ašild aš erlendu rķkjasambandi.

Žį hefur stundum heyrst aš vegna žess aš EES samningurinn er sķfellt farinn aš brjóta meira į žessu įkvęši stjórnarskrįr, žurfi aš afnema žaš. Svona rétt eins og ef breyta ętti lögum til samręmis viš žarfir afbrotamanna. Žvķlķkt bull!

Nś er stašan hins vegar sś aš af einhverjum óskiljanlegum įstęšum vilja stjórnvöld endilega afhenda öll yfirrįš yfir stjórn raforkumįla til ESB og svo slķkt megi gerast veršur aušvitaš aš laga stjórnarskrįnna ašeins til. Aušlindin veršur ekki framseld meš nśgildandi stjórnarskrį og henni skal žvķ breytt!

Aušvitaš er žaš svo aš stjórnarskrį er ekkert heilagt plagg og henni žarf aš višhalda. Breyta og bęta žaš sem žarf, mišaš viš žróun og žarfir. Slķkt hefur veriš gert gegnum tķšina. Žegar nśgildandi stjórnarskrį var samin voru hugtök eins og mannréttindi tślkuš į annan hįtt en ķ dag og žvķ lķtiš eša ekkert um žaš nefnt ķ frumśtgįfunni. Ķ dag fjallar stór hluti stjórnarskrįr um mannréttindi. Fleira mętti telja sem talist getur breyting til batnašar į stjórnarskrįnni, frį žvķ hśn fyrst var skrifuš.

Framsali valdheimilda śr landi mį žó ekki breyta ķ stjórnarskrį. Stjórnmįlamönnum er frįleitt treystandi fyrir slķku. Žaš veršur alltaf aš vera ķ valdi žjóšarinnar sjįlfrar aš įkveša hvort eša hversu mikiš af valdheimildum verši afhent erlendum ašilum, hvort sem žar er um aš ręša erlend rķki, rķkjasambönd eša jafnvel erlendum auškżfingum!!

Störf ķslenskrar stjórnmįlastéttar sanna svo ekki veršur um villst, aš hśn hefur ekki vit til aš fara meš slķkt vald!!

Žaš versta er žó, aš naušsynlegum breytingum į stjórnarskrį, til aš fęra hana nęr nśtķma, gętu veriš hafnaš af žjóšinni. Ekki er įkvęši um aš kosiš sé um hverja efnislega breytingu stjórnarskrįr fyrir sig, einungis kosiš um breytinguna ķ heild sér. Žvķ gętu naušsynlegar breytingar hennar falliš af žeirri einu įstęšu aš veriš er aš lęša meš afnįmi til varnar afsali į valdheimildum til erlendra ašila. Taka varnagla žjóšarinnar og fęra hann til misvitra og mis heišarlegra stjórnmįlamanna!


mbl.is Stjórnarskrįrvinnan gengur vel
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Einręšistilburšir rįšherra

Ķ stjórnarsįttmįla rķkisstjórnarinnar er vissulega minnst į nżja heilbrigšisstefnu. Žar er talaš um samrįš heilbrigšisstétta, eflingu nżsköpunar, minni žįtttöku sjśklinga og fleira ķ žeim dśr. Kaflinn er nokkuš langur, žó efnislega sé hann rżr. Hvergi er minnst į aš kommśnistavęša eigi kerfiš, enda ljóst aš žingmenn Sjįlfstęšisflokks hefšu aldrei samžykkt ašild aš rķkisstjórn meš slķka stefnu. Ekki veršur sama sagt um Framsókn, žar var markmišiš eitt og einungis eitt, aš komast ķ rķkisstjórn. Hefšu jafnvel gengiš til slķks samstarfs žó ętlunin vęri aš leggja nišur heilbrigšiskerfi landsins! 

Eitthvaš viršist oršiš "samrįš" vefjast fyrir heilbrigšisrįšherra. Ķ hennar augum eru hennar orš samrįš og allir verši aš hlżša. Svo sem ekki neitt nżtt, sįst vel žegar sama persóna var umhverfisrįšherra um įriš, enda žurfti atbeina dómstóla til aš kveša hana nišur.

Sś ętlun rįšherra aš öll lęknisžjónusta sé į höndum rķkisins og aš mestu leyti framkvęmd viš Landspķtalann, er ekki einungis hugmynd, heldur er hśn farin aš framkvęma hana. Žaš žrįtt fyrir aš žaš brjóti ķ bįga viš lög. Vęntanlega mun aftur žurfi dómstóla til aš fį hana til aš skilja hlutina.

Aš ętla aš fęra alla heilbrigšisžjónustu undir Landsspķtalann er aušvitaš gališ. Jafnvel žegar bśiš veršur aš klastra upp kofunum viš Hringbraut, ef žaš žį einhvertķma tekst, mun sś stofnun vera fjarri žvķ aš geta tekiš viš allri heilbrigšisžjónustu landsins. Žeir kofar hafa einfaldlega ekki nęgt rżmi til žess, žar sem svokallašur nżr spķtali er allt of lķtill og engin leiš til aš stękka hann!

Žaš kerfi sem viš höfum ķ dag hefur leitt til žess aš ķslenskt heilbrigšiskerfi er tališ eitt hiš besta ķ heimi. Hvers vegna žį aš breyta žvķ? Ešlilegra er aš efla žaš kerfi sem fyrir er og bęta žannig ašgengi landsmanna aš heilbrigšisžjónustu. Žaš kerfi sem viš bśum viš er byggt į sama kerfi og nįgrannalöndin hafa, stęšsta einingin er į vegum rķkisins en żmsar ašrar ķ einkarekstri. Jöfnun til landsmanna er sķšan fengin meš stżringu į fé śr rķkissjóš. Žannig fęst fjölbreyttara og skilvirkara heilbrigšiskerfi, öllum til framdrįttar.

Žaš skal žvķ engan undra žó einstaka žingmenn Sjįlfstęšisflokk velji aš tjį skošanir sķnar um mįliš ķ fjölmišlum. Annan kost hafa žeir ekki, enda eins og įšur sagši tilburšir rįšherra til einręšis öllum kunnir.

Hins vegar er stór undarlegt aš Rósa Björk Brynjólfsdóttir skuli velja aš kalla žessi skrif žingmannanna įrįs į rįšherra. Oršfęri hennar og framkoma ķ Silfrinu bendir til aš hennar tilgangur sé einn og einungis einn, aš sprengja stjórnarsamstarfiš.

Vonandi gengur žaš upp hjį henni svo komist verši hjį enn frekari skaša af hįlfu VG!!

 


mbl.is Ręši įlitamįlin ekki ķ fjölmišlum
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Eru žingmenn og rįšherrar almennt meš skerta greind?

Žaš er hreint meš ólķkindum hvernig žingmenn og rįšherrar stjórnarflokkanna geta hagaš sér. Žeir lįta sem žeir einir viti og allir ašrir séu ekki marktękir. Jafnvel žegar mįlflutningur žeirra er svo yfirmįta heimskulegur aš hvert mannsbar meš lįgmarks skynsemi sér rugliš. Žvķ er von aš mašur velti fyrir sér hvort virkilega einungis fólk sem hefur litla eša enga skynsemi og mjög takmarkaša greind, veljist į žing.

Nś hefur um nokkurra mįnaša skeiš veriš rędd tilskipun frį ESB um orkumįl, oftast nefnd 3. orkumįlapakki sambandsins. Umręšan hefur eingöngu snśist um hvort og žį hversu mikinn skaša fyrir okkur sem žjóš, žessi tilskipun mun leiša af sér. Enginn hefur nefnt hvort eitthvaš gott er ķ žessari tilskipun fyrir Ķsland og ķslenska žjóš, enda ekki hęgt aš finna neitt af žvķ tagi ķ henni. Einungis er žvķ deilt um hversu slęm hśn er, mikiš eša mjög mikiš.

Žetta hefši aš öllu venjulegu įtt aš duga til aš žingmenn, allir sem einn, segšu einfaldlega aš žessi tilskipun kęmi okkur ekkert viš og hśn žvķ ekki samžykkt. Punktur.

Žaš atriši sem mest hefur veriš rętt um er hvort og žį hvenęr tilskipunin tekur gildi hér į landi. Aušvitaš tekur hśn gildi um leiš og Alžingi hefur samžykkt hana. Allt tal um sęstreng kemur žvķ ķ sjįlfu sér lķtiš viš, žó hugsanlega įhrifin verši ekki mjög mikil fyrr en slķkur strengur hefur veriš lagšur. Žį munu įhrif tilskipunarinnar birtast landsmönnum af fullum žunga og vandséš hvernig hęgt veršur aš halda landinu ķ byggš. Minni įhrif, sem žó gętu oršiš veruleg, munu koma fram fljótlega eftir samžykkt tilskipunarinnar. Mį kannski helst žar nefna aš nįnast öruggt er aš skipun um aš Landsvirkjun verši skipt upp ķ mörg fyrirtęki, til aš mynda hér "samkeppnismarkaš", mun koma fljótt.

Meš tilskipuninni er valdiš yfir žvķ hvort sęstrengur verši lagšur yfir hafiš ekki lengur ķ höndum ķslenskra stjórnvalda, nema kannski aš nafni til. ACER mun setja reglur um hvaš žurfi aš uppfylla til aš fį leyfi fyrir slķkum streng og komi einhver fram sem getur uppfyllt žęr kröfur, verša ķslensk stjórnvöld aš samžykkja strenginn. Aš öšrum kosti mun mįliš fara fyrir eftirlitsstofnun ESA og žašan fyrir EFTA dómstólinn, sem getur ekki annaš en dęmt samkvęmt žeim reglum sem ESB/ACER hafa sett.

Eitthvaš eru rįšherrar farnir aš óttast žar sem žeim dettur nś sś barnalega lausn ķ hug aš byrja į aš setja lög um aš įkvöršun um lagningu į slķkum streng verši ķ höndum Alžingis. Žvķlķkur barnaskapur!! Žekkja rįšherrar virkilega ekki EES samninginn, hafa žeir ekki séš hvernig framkvęmd hans er hįttaš?!!

Um leiš og Alžingi samžykkir tilskipanir frį ESB hefur žaš samžykkt aš žau lög eša reglur sem žeirri tilskipun fylgja, verši žau ķslenskum lögum um sama efni yfirsterkari. Žvķ er algerlega tilgangslaust aš samžykkja nś einhver lög um aš vald yfir žvķ hvort strengur verši lagšur, muni vera hjį Alžingi. Jafn skjótt aš sjįlf tilskipunin hefur veriš samžykkt mun hśn yfirtaka žau lög. Žaš er ķ besta falli barnalegt aš trśa öšru.

Žegar svo frįmunalega vitlaus tilskipun, fyrir okkur Ķslendinga, kemur frį ESB į aušvitaš aš hafni henni strax. Aušvitaš eru til stjórnmįlaflokkar, sem óska žess heitast aš viš göngum ķ ESB, sem sjį ekkert athugavert viš žetta, en jafnvel aldrašir stjórnmįlamenn innan žeirra geta ekki sętt sig viš žessa tilskipun.

Tveir af žrem stjórnarflokkanna eru meš nżsamžykktar įkvaršanir um aš framselja ekki frekara vald yfir orkulindum til ESB og žrišji stjórnarflokkurinn hefur hingaš til talaš um aš yfirrįš ESB yfir Ķslandi séu nś žegar meiri en gott žykir. Žetta ętti aš róa fólk, žar sem žessir flokkar eru jś meš meirihluta į Alžingi, auk žess sem a.m.k. tveir stjórnarandstöšuflokkar eru į sama mįli. Žvķ er ķ raun svipaš fylgi fyrir samžykkt tilskipunarinnar į Alžingi og į mešal žjóšarinnar, eša innan viš 20%. Lżšręšiš viršist žvķ virka žarna fullkomlega og ętti žjóšin žvķ ekki aš óttast.

Žaš sem hins vegar veldur hugarangri er hvernig rįšherrar og žingmenn stjórnarflokkanna tala og haga sér. Sér ķ lagi rįšherrar og žingmenn žeirra tveggja flokka sem nżlega samžykktu ķ sķnum ęšstu stofnunum, aš ekki skuli samžykkja žessa tilskipun. Žaš er alls ekki óžekkt aš žingmenn hafi žurft aš beygja sig undir vald flokksforustunnar, jafnvel žó žeir fari gegn eigin samvisku og samžykktum flokks sķns. Svo viršist vera aš einhvern slķkan leik eigi aš spila į Alžingi, į komandi vetri.

Žegar geršur er samningur er ętiš fariš bil beggja. Žegar annar ašilinn er oršinn dómerandi yfir hinum, er ekki lengur um samning aš ręša, heldur kśgun. Žegar EES samningurinn var geršur, var fariš aš mörkum žessa og fljótlega var ljóst aš viš mįttum okkar lķtils gegn hinum samningsašilanum. Žessi tilskipun er ķ raun prófsteinn į hvort lengur er hęgt aš tala um EES samning eša hvort viš veršum aš fara aš tala um EES kśgun. Tilskipun sem gerir okkur einungis illt, bara spurning um hversu illt, getur aldrei oršiš hluti samnings, hśn er hrein og klįr kśgun!

Framtķš EES samningsins mun žvķ verša ljós į žessu žingi, lifi rķkisstjórnin žaš lengi. Verši tilskipunin samžykkt er ljóst aš krafan um uppsögn EES samningsins veršur algjör, enda framtķš lands og žjóšar aš veši!!

 

 

 


mbl.is Žrišji orkupakkinn ķ febrśar
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Einhver skelfilegasta falsfrétt sögunnar

Žaš er meš ólķkindum aš einum manni hafi tekist aš fķfla alla heimsbyggšina. Donald Trump er sem smįkrakki viš hliš žessa manns og sjįlfur Kristur einungis hįlfdręttingur hans. Žessi mašur heitir Al Gore, fyrrum varaforseti Bandarķkjanna.

Al Gore feršašist žvers og kruss um heimsbyggšina, į sinni einkažotu og kom fram hvar sem nęgilega hįtt gjald var greitt, til aš boša falsfréttir sķnar. Ekki leiš į löngu žar til misvitrir sérfręšingar voru tilkippilegir til aš taka undir mįlstaš hans og setja einhverskonar stimpil į hann. Ein helstu rök Gore og reyndar žau einu sem hann hafši fram aš fęra, voru aš fylgni vęri milli hękkandi hitastigs og losunar żmissa efna sem fengu višurnefniš gróšurhśsalofttegundir. Loftegundir sem ķ raun eru skilyrši lķfs į jöršinni.

Reyndar er žaš rétt hjį Gore, žaš er vissulega fylgni žarna į milli. Žaš sem honum yfirsįst var aš fyrst hlżnaši loftslag og viš žaš jukust žessar loftegundir nokkru sķšar, sem ķ raun er ešlilegt žar sem frešmżrar, einhver stęšsti geymslubanki žessara lofttegunda, žišna upp viš aukna hlżnun jaršar. Žannig slapp śt gķgatķst magn žessara loftegunda.

Af žessu brölti sķnu varš Al Gore vel aušugur mašur. Og hvaš notaši hann sinn auš ķ? Lagši hann sitt af mörkum til minnkunar svokallašra gróšurhśsalofttegund? Fór aušur hanns til aš žróa eitthvaš sem gęti komiš ķ stašinn fyrir žį orku sem nś er mest notuš? Nei, hann nżtti mest af sķnu fé til kaupa į hlutafé ķ olķufélögum og olķhreinsistöšvum. Hann flżgur enn um heiminn į sinni einkažotu og heldur enn fyrirlestra um falsfréttina, žar sem nóg er borgaš.

Aušvitaš er žetta nokkur einföldun į mįlinu, žó Al Gore hafi veriš išinn žį į hann ekki allan heišurinn af falsfréttinni. Fyrsta fręi hennar var sįš ķ byrjun įttundu aldar, žegar Margaret Thatcher stóš ķ illvķgum deilum viš kolanįmumenn. Žį fékk hśn nokkra "vķsindamenn" til aš koma fram meš žį falfrétt aš kol vęru stór hęttuleg umhverfinu. Žetta gerši hśn til aš réttlęta sigur sinn ķ žeirri deilu, sigur sem byggši į aš leggja nišur flestar kolanįmur ķ Bretlandi. Sķšan žį hafa margir stjórnmįlamenn notaš žessa ašferš, til żmissa verka. Enginn nįši žó eins miklum įrangri og Al Gore.

Ķ dag er stašan oršin sś aš enginn hefur kjark til aš mótmęla, enda bśiš aš fjįrmagna heilu vķsindasamfélögin til aš réttlęta falsfréttina. Žó ber nokkurn skugga į aš engar spįr žessa svokallaša vķsindasamfélags hafa stašist, enda rökvillan algjör. Stjórnmįlamenn, sem flestir hugsa fyrst og fremst um eigin hag, žora ekki aš mótmęla og mį segja aš žaš gildi um allan heim. Žó vissulega einhverjir žeirra séu meš efasemdir, žį er kjarkurinn ekki nęgur til aš spyrja spurninga. Žaš er bara hlżtt ķ blindni.

En snśum okkur ašeins aš kjarnanum, hlżnun jaršar. Žaš efast enginn um aš loftslag į jöršinni hefur hlżnaš nokkuš frį byrjun tuttugustu aldar, eša frį lokum litlu ķsaldar. Hvert ęskilegt hitastig jaršar er hefur engum tekist aš upplżsa. Vķst er žó aš mannkyniš myndi sennilega ekki vilja fį hér sama mešalhita og į sķšustu öldum fyrir išnbyltinguna. Sagan segir okkur aš hitastig jaršar hefur sjaldan veriš langi eins, heldur skiptast į köld og heit tķmabil, allt frį mjög heitum tķmabilum til alvöru ķsalda. Žessar upplżsingar hafa vķsindamenn fengiš śr borkjörnum, m.a. į Gręnlandsjökli. Žeir borkjarnar nį tugi žusund įra aftur ķ tķmann og sżna t.d. aš fyrir um 3 til 4000 įrum var mjög hlżtt į jöršinni og stóš žaš hlżskeiš yfir ķ nokkrar aldir. Annaš hlżskeiš var fyrir og um landnįm hér į landi. Bęši žessi hlżskeiš voru mun hlżrri en nś, jafnvel žó engir dķsilbķlar vęru į feršinni. Allt tal um aš Gręnlandsjökull muni hverfa er žvķ hreinar falsfréttir. Žaš eitt aš borkjarnar śr jöklinum tugi žśsund įra aftur ķ tķmann segja svo ekki veršur um villst aš jökullinn lifši af žessi sķšustu hlżskeiš, sem viš eigum enn mjög langt ķ land meš aš nį.

Eldri loftlagsfręšingar, žeir sem vinna fyrir vķsindin en ekki peninga, hafa um nokkuš langt skeiš haldiš žvķ fram aš hitastig jaršar skżrist fyrst og fremst af tvennu. Sólinni og sporbaug Jaršar um hana. Sólgos senda hingaš orku. Į ellefu įra fresti minnka sólgos og aukast sķšan aftur. Žessi sveifla stękkar og minnkar af einhverjum įstęšum og vitaš er aš į litlu ķsöld fóru sólblettir śr engi yfir ķ mjög litla. Um sķšust aldamót var žessi sveifla hins vegar frį žvķ aš vera töluvert af sólblettum yfir ķ mikla. Sporbaugur jaršar er sporöskjulagašur, sem fęrist til į nokkrum öldum. Žessir vķsindamenn telja aš žegar saman kemur óvenju mikil fjarlęgš frį sólu og lķtil sem engin sólgos, žį kólni hratt į jöršinni og žegar fjarlęgšin er lķtil samhliša miklum sólgosum, hlżni. Žessi ferli geta stašiš yfir ķ hundruš eša žśsund įr. Ķ versta falli kemur ķsöld og ķ besta falli gott hlżskeiš. Fram til žessa hafa žeir haldiš žvķ fram aš viš vęrum į leiš ķ hlżskeiš, sem myndi hękka hita jaršar enn frekar, en nś sjį žeir blikur į lofti og eru farnir aš tala um aš kólna muni į jöršinni nęstu įr og įratugi. Hvort um tķmabundna kólnun er aš ręša eša hvort viš stefnum ķ alvöru ķsöld, er ekki enn hęgt aš sjį. Eitt eru žessir vķsindamenn sammįla um og žaš er aš svokallašar gróšurhśsalofttegundir eru ekki til og aš mengun mannskepnunnar kemur ekki hitastig jaršar viš, enda hlutur hennar svo ofbošslega lķtill ķ heildar samhenginu. Til žess žarf ešlisfręšin aš finna sér leiš gegn sjįlfri sér, žar sem vitaš er aš hlżnun jaršar leišir til aukinna lofttegunda sem almennt ganga undir nafninu gróšurhśsaloftegundir. Žvķ er śtilokaš aš žęr lofttegundir leiši til hlżnunar, žar sem jöršin vęri žį fyrir löngu brįšnuš nišur!!

Žaš er erfitt aš hugsa sér fįrįnlegri ašgeršir en ķslensk stjórnvöld boša nś. Aš ętla aš kasta fleiri milljöršum króna ķ sśginn til žess eins aš žóknast einhverjum falsspįmönnum, er eins vitlaust og hugsast getur. Og hvert fara žessir peningar, hver mun gręša?! Almenningur borgar, svo mikiš er vķst og žetta mun leiša til verri lķfskjara.

Mengun, sóun og jafnvel ķ sumum tilfellum žurrkun mżra, getur haft slęm įhrif. Ekki žó į hitastig jaršar, heldur almennt. Žvķ er sjįlfsagt aš vinna gegn slķku, en einungis į réttum forsendum. Loftmengun hefur slęm įhrif į fólk og į aš minnka žess vegna. Žó er loftmengun einungis ein gerš mengunar og ķ heildinni įkaflega lķtill hluti hennar. Stęšsta mengunarógn sem aš mannskepnunni stafar nś, er af allt öšrum toga og ekkert minnst į hana ķ ašgeršum stjórnvalda, en žaš er plastmengun. Sóun er į allan hįtt óafsakanleg, hverju nafni sem hśn nefnist. Ekkert ķ žessum tillögum tekur į sóun. Žurrkun mżra getur haft slęm įhrif į fuglalķf og žess vegna į aš stušla aš žvķ aš einungis land sem ętlaš er til nota sé žurrkaš upp. Endurheimt votlendis hefur engin įhrif į hitastig jaršar, en ef svo vęri ętti frekar aš stušla aš žvķ aš žurrka sem mest! Aš breyta landi sem engin raunveruleg vķsindi sanna aš sleppi śt co2, yfir ķ land sem sannarlega mun framleiša mikiš magn af metan gasi, er aušvitaš algjörlega gališ! Fleira mętti telja upp sem mannskepnan žarf aš laga hjį sér, en kannski er stęšsta vįin sś gengdarlausa fjölgun hennar. Meš sama įframhaldi skiptir ekki mįli hvernig loftslag veršur į jöršinni, né neitt annaš. Fjölgun mannskepnunnar mun leiša af sér hrun hennar.

Žegar peningar fį aš tala óįreittir, er ljóst aš illa er komiš. Peningar stjórna stórum hluta vķsindasamfélagsins, peningar stjórna fréttamišlun heimsins, peningar stjórna stjórnmįlastéttinni. Peningarnir eru sóttir til almennings og lenda ķ örfįum vösum žeirra sem mesta aušinn hafa og stjórna heiminum.

Og nś hefur ķslenska rķkisstjórnin stigiš enn eitt skrefiš ķ fórn žegna landsins į altari Mammons!!

https://www.youtube.com/watch?v=oYhCQv5tNsQ

 


mbl.is 6,8 milljaršar til loftslagsmįla
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Skķtt meš lögin

Svandķs Svavarsdóttir, heilbrigšisrįšherra, hefur gjarnan įtt erfitt meš aš gera skil į milli pólitķkusar og laga. Hennar sżn į pólitķk er, aš hennar mati, ęšri lögum.

Ķ rķkisstjórn Jóhönnu Siguršardóttur var Svandķs umhverfisrįšherra. Ķ žvķ embętti tók hśn pólitķska įkvöršun er stangašist į viš lög. Henni var bent į žetta į sķnum tķma, en žverskallašist viš og stóš föst fyrir. Hennar sżn var ęšri lögum. Aš lokum fór žetta mįl fyrir dómstóla, sem aš sjįlfsögšu dęmdu eftir lögum. Rįšherrann var dęmd sek af glöpum ķ starfi. Ķ ešlilegu pólitķsku umhverfi hefši žetta įtt aš leiša til žess aš pólitķskum ferli Svandķsar vęri lokiš og aš hśn yrši śtilokuš frį rįšherraembętti um lķfstķš.

Žaš kom žvķ verulega į óvart, žegar Katrķn Jakobsdóttir opinberaši rįšherralista sinn, er nśverandi rķkisstjórn var mynduš, aš sjį aš žar fęri Svandķs Svarsdóttir meš eitt af "stóru" rįšuneytum rķkisstjórnarinnar.

Enn į nż ętlar žessi sišleysiš aš rįša för Svandķsar, hennar pólitķska sżn į nś aš rįša för. Skķtt meš lögin!


mbl.is Segist ekki brjóta lög meš synjun
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

ESB sinnar ķ EES nefnd

Ég hélt satt aš segja aš žetta hefši įtt aš vera óhlutdręg śttekt, aš skoša ętti hvernig samningurinn hefur virkaš hingaš til og leggja mat į framtķšina. Mešal annars aš kanna hvort fótur er fyrir žvķ aš EES samningurinn er farinn aš brjóta ķ bįga viš stjórnarskrį. Žaš er sennilega misskilningur hjį mér. Rįšherra ętlar greinilega aš fį "rétta" nišurstöšu.

Allir vita aš utanrķkisrįšherra slefar fyrir Brussel og hefur ekki fariš leynt meš. Žaš er žó full langt gengiš hjį honum aš stofna žriggja manna nefnd til aš skoša ašild okkar aš EES, žar sem tveir nefndarmanna eru ašildarsinnar, annar žeirra fyrrum žingmašur Samfylkingar og setja sķšan Björn Bjarnason sem formann yfir nefndina. Einungis örfįir dagar eru sķšan Björn skrifaši haršorša įdeilu į Bjarna Jónsson, rafmagnsverkfręšing, fyrir aš vogaši sér aš gagnrżna Rögnu Įrnadóttur um hennar sżn į žrišja orkumįlapakka ESB. Ragna, sem į sķnum tķma var rįšherra ķ rķkisstjórn Jóhönnu Siguršardóttur, komst aš žeirri nišurstöšu aš žessi pakki vęri bara alveg įgętur fyrir žjóšina!

Nišurstaša žessarar nefndar hefur veriš dęmd ógild, įšur en fyrsti fundur er haldinn, enda sjaldan veriš tališ gilt aš hinn seki rannsaki eigin glęp!!


mbl.is Björn Bjarnason leišir starfshóp um EES
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband